Že tradicionalno je jesen sezona trgatve. Čas, da naša telesa naberejo in zberejo energijo za hladnejše mesece, ki prihajajo. Temperature se počasi znižujejo, več je deževja in vlage, posledično pa tudi več prehladov. Tako kot se naša izbira garderobe z letnimi časi spreminja, tako se mora spreminjati tudi naša prehrana. Dnevi so vse bolj mračni, s tem pa naraščata tudi verjetnost in naravni odziv, da se v želji po ohranjanju višjega deleža telesne maščobe zatekamo k vse bolj mastni hrani.
Že narava sama nam v tem letnem času ponuja energetsko bogata živila, ki naše telo ogrejejo od znotraj, poskrbeti pa je treba še za vnos vitaminov in mineralov za boljše obvladovanje spremenjenih vremenskih pogojev, za okrepitev imunskega sistema in okrepitev energije.
Na voljo nam je zelenjava z več škroba, kot so koleraba, repa, korenje, redkev, pesa, zelena, pastinak, oranžne buče, brstični ohrovt, gobe, kostanj ter veliko sadja: grozdje, fige, hruške jabolka, granatna jabolka, hruške, kivi, kutine, pomaranče, grenivke, gozdni sadeži.
Pa podrobneje poglejmo koristnost le nekaterih izmed njih:
Buče so dober vir kalija in zelo primerne za osebe z visokim tlakom. Prehranska vlaknina v njih upočasni absorpcijo sladkorja v krvi in je obenem hrana črevesnim bakterijam ter skrbi za zdravo prebavo. Čudovito oranžno barvo jim dajejo beta-karoteni, močni antioksidanti, ki jih naše telo pretvori v vitamin A. Ker je vitamin A topen v maščobah, živilom z vsebnostjo buče ne pozabite dodati zdravega vira maščobe, da se bo lahko absorbiral. Vitamin A je odgovoren med drugim za zdravje oči, za imunski sistem kot tudi za zdravje kože in kosti. Bučna semena so že od nekdaj uporabljali kot naravno zdravilo proti črevesnim zajedavcem ter pri težavah s prostato. Obenem so bogat vir selena, preprečujejo vnetja in prispevajo k zdravju srca in ožilja. Četrtina skodelice semen vsebuje tudi približno 2,75 mg cinka (okoli 17 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa za odrasle), kar prispeva k moškemu spolnemu zdravju in normalni ravni hormona testosterona.
Gobe ne spadajo med rastline, temveč med glive. Kitajci so jim pripisovali zdravilne učinke že 100 let pred našim štetjem. Vsebujejo veliko vitaminov, od katerih velja izpostaviti predvsem vitamin B2, B3 in B5, ki ima pomembno vlogo pri zdravem živčevju. Vsebujejo tudi selen, močan antioksidant, ki preprečuje vnetja in krepi imunski sitem. V gobah najdemo še beta-glukane, topne vlaknine, ki jim nekatere raziskave pripisujejo vrsto koristnih učinkov na zdravje ter nekatere minerale, kot so fosfor, cink, baker, kalij, železo.
Kostanj je po okusu sladek , po naravi pa topel. Krepi želodec in ledvice, ki sta v jesenskih časih dokaj izpostavljena. Je pretežno škrobno živilo, bogato s prehransko vlaknino. Med vitamini vsebuje največ B kompleksa, zadolženega za naše razpoloženje, med mineral pa so omembe vredni še železo, baker, magnezij. Kot podpora se lahko uporablja tudi pri kronični driski, griži, krvavitvah iz želodca in podobnih obolenjih.
Vitamin C pomaga naravni obrambi telesa ter pomaga preprečevati morebitne prehlade, zato le posezimo po živilih z najvišjo vsebnostjo vitamina C, kot so paprika, ohrovt, brokoli, koleraba, zelje, kivi, pomaranče, limone .
Da podpremo pljuča, je v jesenskih časih priporočljivo uživati tudi druga topla živila ekspanzivne narave, ki spodbujajo gibanje in pretok v telesu. Sem štejemo: cimet, ingver, klinčke, kardamom, zvezdnati janež, koromač, origano, lovorjeve liste, timijan, zelje, repo, hren, česen, čili, kurkumo , poper. Velja pa poudariti, da z njimi ne smemo pretiravati.
Jeseni, ko so dnevi krajši, moramo paziti, da damo telesu po večerji dovolj časa, da hrano prebavi in ne obremenjujemo teles po nepotrebnem. Tako damo telesu možnost, da se loti popravila poškodovanih celic. Večerjo zaužijmo torej 2-3 ure pred odhodom v posteljo.
