PREHRANA V JESENSKIH MESECIH

 

Prehrana jeseniŽe tradicionalno je jesen sezona trgatve. Čas, da naša telesa naberejo in zberejo energijo za hladnejše mesece, ki prihajajo. Temperature se počasi znižujejo, več je deževja in vlage, posledično pa tudi več prehladov. Tako kot se naša izbira garderobe z letnimi časi spreminja, tako se mora spreminjati tudi naša prehrana. Dnevi so vse bolj mračni, s tem pa naraščata tudi verjetnost in naravni odziv, da se v želji po ohranjanju višjega deleža telesne maščobe zatekamo k vse bolj mastni hrani.

Že narava sama nam v tem letnem času ponuja energetsko bogata živila, ki naše telo ogrejejo od znotraj, poskrbeti pa je treba še za vnos vitaminov in mineralov za boljše obvladovanje spremenjenih vremenskih pogojev, za okrepitev imunskega sistema in okrepitev energije.  

Na voljo nam je zelenjava z več škroba, kot so koleraba, repa, korenje, redkev, pesa, zelena, pastinak, oranžne buče, brstični ohrovt, gobe, kostanj ter veliko sadja: grozdje, fige, hruške jabolka, granatna jabolka, hruške, kivi, kutine, pomaranče, grenivke, gozdni sadeži.

Pa podrobneje poglejmo koristnost le nekaterih izmed njih:

Buče so dober vir kalija in zelo primerne za osebe z visokim tlakom. Prehranska vlaknina v njih upočasni absorpcijo sladkorja v krvi in je obenem hrana črevesnim bakterijam ter skrbi za zdravo prebavo. Čudovito oranžno barvo jim dajejo beta-karoteni, močni antioksidanti, ki jih naše telo pretvori v vitamin A. Ker je vitamin A topen v maščobah, živilom z vsebnostjo buče ne pozabite dodati zdravega vira maščobe, da se bo lahko absorbiral. Vitamin A je odgovoren med drugim za zdravje oči, za imunski sistem kot tudi za zdravje kože in kosti. Bučna semena so že od nekdaj uporabljali kot naravno zdravilo proti črevesnim zajedavcem ter pri težavah s prostato. Obenem so bogat vir selena, preprečujejo vnetja in prispevajo k zdravju srca in ožilja. Četrtina skodelice semen vsebuje tudi približno 2,75 mg cinka (okoli 17 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa za odrasle), kar prispeva k moškemu spolnemu zdravju in normalni ravni hormona testosterona.

Gobe ne spadajo med rastline, temveč med glive. Kitajci so jim pripisovali zdravilne učinke že 100 let pred našim štetjem. Vsebujejo veliko vitaminov, od katerih velja izpostaviti predvsem vitamin B2, B3 in B5, ki ima pomembno vlogo pri zdravem živčevju. Vsebujejo tudi selen, močan antioksidant, ki preprečuje vnetja in krepi imunski sitem. V gobah najdemo še beta-glukane, topne vlaknine, ki jim nekatere raziskave pripisujejo vrsto koristnih učinkov na zdravje ter nekatere minerale, kot so fosfor, cink, baker, kalij, železo.

Kostanj je po okusu sladek , po naravi pa topel. Krepi želodec in ledvice, ki sta v jesenskih časih dokaj izpostavljena. Je pretežno škrobno živilo, bogato s prehransko vlaknino. Med vitamini vsebuje največ B kompleksa, zadolženega za naše razpoloženje, med mineral pa so omembe vredni še železo, baker, magnezij. Kot podpora se lahko uporablja tudi pri kronični driski, griži, krvavitvah iz želodca in podobnih obolenjih.

Vitamin C pomaga naravni obrambi telesa ter pomaga preprečevati morebitne prehlade, zato le posezimo po živilih z najvišjo vsebnostjo vitamina C, kot so paprika, ohrovt, brokoli, koleraba, zelje, kivi, pomaranče, limone .

Da podpremo pljuča, je v jesenskih časih priporočljivo uživati tudi druga topla živila ekspanzivne narave, ki spodbujajo gibanje in pretok v telesu. Sem štejemo: cimet, ingver, klinčke, kardamom, zvezdnati janež, koromač, origano, lovorjeve liste, timijan, zelje, repo, hren, česen, čili, kurkumo , poper. Velja pa poudariti, da z njimi ne smemo pretiravati.

Jeseni, ko so dnevi krajši, moramo paziti, da damo telesu po večerji dovolj časa, da hrano prebavi in ne obremenjujemo teles po nepotrebnem. Tako damo telesu možnost, da se loti popravila poškodovanih celic. Večerjo zaužijmo torej 2-3 ure pred odhodom v posteljo.

ALI KROMPIR REDI?

ALI KROMPIR REDI?

  Nobena hrana ne redi kar sama po sebi, razen če jo pojemo preveč glede na svojo porabo. Manjši krompir brez dodatkov (maslo, olje) nima veliko kalorij, temveč približno enako

ZIMSKI SOLSTICIJ

ZIMSKI SOLSTICIJ

Jutri (21.12.2020 ob 11:02 – Ljubljana) je zelo pomemben dan = ZIMSKI SOLSTICIJ, ko imamo v vsem letu najmanj svetlobe in se dan začne daljšati. Čas za obnovo zdravja, pomlajevanje

Decemberska pojedina

DECEMBERSKO PRENAJEDANJE

Pred nami je praznični december, ko se mize kar šibijo od sladke, slane in mastne hrane. Ideja oz. želja, da bi se v času praznikov odrekli nekaterim jedem (npr. sladicam),

Žajbelj

ŽAJBELJ

Žajbelj je zelišče s številnimi zdravilnimi lastnostmi. Učinkuje protivnetno, antioksidativno in protimikrobno,  obenem pa pomaga pri težavah s prebavo, na primer pri težavah z vetrovi. Z žajbljem si lahko na

Prehrana jeseni

PREHRANA V JESENSKIH MESECIH

  Že tradicionalno je jesen sezona trgatve. Čas, da naša telesa naberejo in zberejo energijo za hladnejše mesece, ki prihajajo. Temperature se počasi znižujejo, več je deževja in vlage, posledično

Domača Granola

KAKO PRIPRAVITI DOMAČO GRANOLO

Doma pripravljena granola je odlična za zajtrk, malico ali obrok na poti. Dodajte ji le priljubljen napitek kot npr. mleko, kefir, mandljevo, kokosovo ali ovseno mleko  ter  po potrebi sveže

Utrujenost in razdražljivost

STE UTRUJENI IN RAZDRAŽLJIVI?

Med vsemi osmimi B vitamini, ki jih s skupnim imenom imenujemo B kompleks, je vitamin B12 najkompleksnejši in strukturno največji. Pomanjkanje vitamina B12 lahko vodi celo v depresivno stanje, saj

KAJ JESTI V POLETNIH MESECIH?

V vročih poletnih dneh se največkrat rado oglasi srce, zato je to pravi čas, da ga malce razbremenimo. Prvi korak lahko storimo  že s premišljenim vnašanjem ustrezne hrane in pijače.

MAŠČOBE

Maščobe so glavni vir energije v telesu, saj imajo kar 9 kcal/gram in so tako najbolj energijsko gosto hranilo.

KDAJ POSTANEMO SITI

Sitost čutimo, ko naši možgani, natančneje hipotalamus, prepozna signale, ki prihajajo do njega in izvirajo iz želodca. Če poenostavimo: ko je vrh našega želodca raztegnjen kot posledica
obroka, se sporočilo o sitost pošlje hipotalamusu preko vagusnega živca, ki poteka od možganov skozi organe v prsni koš in abdomen.

Call Now Button Scroll to Top