Sitost čutimo, ko naši možgani, natančneje hipotalamus, prepozna signale, ki prihajajo do njega in izvirajo iz želodca. Če poenostavimo: ko je vrh našega želodca raztegnjen kot posledica obroka, se sporočilo o sitost pošlje hipotalamusu preko vagusnega živca, ki poteka od možganov skozi organe v prsni koš in abdomen. Dva prebavna hormona, ki si delita oddaljeni nadzor nad našim občutkom lakote, sta grelin in leptin. Grelin nastaja v celicah v želodcu in trebušni slinavki, ko je naš želodec prazen in tako možgani preko krvnega obtoka prejmejo sporočilo o lakoti. Ko dosežemo sitost, maščobne celice izločijo drug hormon, leptin, ki prenese sporočilo, da lahko prenehamo z uživanjem hrane. Od začetka obroka , vaših receptorjev za raztezanje in vagusnega živca pa do vaših hormonov za tek in spoznanja, da smo siti, je potrebno 20-30 minut.
ALI KROMPIR REDI?
Nobena hrana ne redi kar sama po sebi, razen če jo pojemo preveč glede na svojo porabo. Manjši krompir brez dodatkov (maslo, olje) nima veliko kalorij, temveč približno enako
