V vročih poletnih dneh se največkrat rado oglasi srce, zato je to pravi čas, da ga malce razbremenimo. Prvi korak lahko storimo že s premišljenim vnašanjem ustrezne hrane in pijače. Naše telo je edini prostor, kjer smo primorani preživeti vse svoje življenje, zato ga je vredno spoštovati in pravilno hraniti.
Mastno, sladko in ocvrto hrano, močne začimbe, veliko kruha, kofein in velike količine alkohola raje zamenjajmo z bolj lahko prebavljivo hrano, obroki pa naj bodo manjši in pogostejši. S tem poskrbimo, da se telo ne bo preveč pregrevalo. Jedi solimo čim manj in jih raje začinimo z raznimi zelišči, ki jih poleti res ne manjka: meta, rožmarin, timijan, majaron, bazilika, koriander, koper.
Uživajmo veliko sezonskega sadja in zelenjave, s katerimi vnesemo zadovoljive količine vitaminov in mineralov, ki krepijo organizem, velika vsebnost vode v teh živilih pa nas istočasno ustrezno hidrira. Zaradi vročine je potrebno v poletnih mesecih količino vode čimbolj konstantno nadomeščati. Za žensko to pomeni okvirno 2 l tekočine dnevno, za moškega pa 2,5 l in več dnevno. Alkohol ni namenjen pokrivanju potreb po količinah. Priporočeno je pitje navadne vode in drugih nesladkanih pijač, limonade itd. Želela bi opozoriti, da je žeja subjektivni vidik hidracije, kar je še posebej pomembno pri starejših ljudeh, katerim telo čedalje bolj poredko javlja, da so žejni.
Kri je v veliki meri sestavljena iz vode, zato se v primeru dehidracije volumen krvi zmanjša, kar posledično zniža količino kisika in nutrientov, ki morajo biti dostavljene do tkiv. Dehidracija poleg tega upočasni tudi metabolizem, zaradi česar pokurimo manj kalorij.V primeru dehidracija se oslabi tudi kratkoročni spomin in priklic informacij iz dolgoročnega spomina. Če zaužijemo dovolj vode (preko pijače ali hrane), hitreje razmišljamo, smo bolj skoncentrirani, naše misli so bolj jasne in smo lahko tudi bolj kreativni. Dovolj vode prepreči motnje pozornost tako pri odraslih, kot pri otrocih. Študije kažejo, da 1 % dehidracija povzroči upad umskih sposobnosti kar za 5 %.
Daljši dnevi kar kličejo po zunanjih aktivnostih, zato smo tudi bolj izpostavljeni soncu, kar ugodno vpliva na produkcijo vitamina D. Nizke ravni vitamina D naj bi omejile razgradnjo maščob in sprožile njeno shranjevanje. Vitamin D ima ugoden vpliv tudi pri boju z depresijo. Večja izpostavljenost soncu povzroči tudi povečano dopamina, serotonina, noradrenalina, ki sodelujejo pri ugodnem vplivu na naše razpoloženje.
V času, ko so sončni žarki najmočnejši, pa se seveda zadržujemo v prijetni hladni senci, npr. z kozarcem prijetno ohlajene limonade, obogatene z narezanimi svežimi jagodami in listi mete.
