Pred nami je praznični december, ko se mize kar šibijo od sladke, slane in mastne hrane.
Ideja oz. želja, da bi se v času praznikov odrekli nekaterim jedem (npr. sladicam), je v večini primerov že vnaprej obsojena na propad. Zato naj naš cilj ne bo praznično hujšanje, temveč skrb za ohranitev obstoječe teže. Nekaj dni slabšega prehranjevanja in občasna dobra sladica nam na dolgi rok ne morejo škoditi. Ob vsem tem naj nam bo vodilo zmernost. Zaradi negotovosti, osamljenosti, veselja itd. lahko ponekod prihaja tudi do kompulzivnega nenadzorovanega prenajedanja, ki vodi v značilno sladkorno omamljenost, ki osebo le začasno pomiri.
Poglejmo si, kako lahko z nekaj triki lažje nadziramo lakoto in obenem brez občutka krivde uživamo v prazničnih dobrotah:
• poskrbimo za redno uživanje 3 – 5 kvalitetnih obrokov na dan in sicer v enakih časovnih razmikih in s tem preprečimo nepotrebne napade lakote;
• ob praznični ponudbi pogosto pozabimo na zelenjavo. Približno polovico krožnika naj predstavlja zelenjava, ki nas bo okrepila z zadostno količino vitaminov in mineralov, saj le ti sodelujejo v reakcijah metabolizma hranil ter uspešno pomagajo pri regulaciji krvnega sladkorja ter obenem prispevajo k dobremu počutju. Ena četrtina krožnika naj pripada beljakovinski jedi (meso, jajca, ribe, tofu, skuta,..), druga četrtina pa ogljikovim hidratom (riž, krompir, testenine, kaše,..);
• hrano je potrebno uživati počasi. Čeprav imamo želodec že poln, traja nekje 20 minut, da prispe signal do možganov in nam sporoči, da smo siti. Če med tem časom pojemo preveč in prehitro, uspešno prežvečimo preveč kalorij, brez da bi možgani že dobili signal, da smo siti. V naših zgornjih 10 % želodca imamo legijo receptorjev za raztezanje, ki reagirajo na hrano, ko se fizično polni naš želodec. Ko ta hrana mehanično raztegne še zadnjih 10% želodca, vagusni živec skomunicira z hipotalamusom (stara struktura sredi možganov) ter mu sporoči, da postajamo siti. Zato je treba hrano počasi žvečiti in pojesti le toliko, kolikor si damo na krožnik;
• v kolikor smo imeli čez dan preobilne obroke, je odlična večerja gosta zelenjavna juha. S tem bomo prihranili nekaj kalorij in telesu omogočili, da se ponoči obnovi;
• Pri ohranjanju razpoloženja igra pomembno vlogo tudi vitamin D, ki nam ga dokazano v zimskih mesecih primanjkuje. Najpomembnejši prehranski viri so mastne ribe, kot je losos, ki je prav tako bogat z omega-3 maščobnimi kislinami, ki spodbujajo dobro razpoloženje;
• kvalitetno spanje je zelo pomembno, saj sta v nasprotnem primeru hormona leptin in grelin, ki sporočata možganom o tem, ali smo lačni ali siti, v neravnovesju in človek dokazano občutno bolj posega po visoko kalorični hrani;
• kozarec vode 15 min pred obrokom nam pomaga na poti k hitrejši sitosti pred obrokom. Prav tako smo pozimi manj hidrirani in lahko žejo kaj kmalu zamenjamo za lakoto;
• Zaradi zapisa v naših genih, ki bi nas rad obvaroval pred nesmotrno porabo energije, se zaradi nizkih temperatur pozimi dosti manj gibamo. A prav gibanje je v tem primeru lahko dodatna varovalka, ki pospeši peristaltiko, zato si pred obilnim obrokom privoščimo sprehod. Ob tem se bo med drugim sprostil hormon sreče serotonin ter poskrbel za naše boljše počutje.
Oslabelost imunskega sistema in prekomerna utrujenost bosta tako po praznikih manjša, strah pred tehtnico pa povsem odveč.