DECEMBERSKO PRENAJEDANJE

Pred nami je praznični december, ko se mize kar šibijo od sladke, slane in mastne hrane.

Decemberska pojedina

Ideja oz. želja, da bi se v času praznikov odrekli nekaterim jedem (npr. sladicam), je v večini primerov že vnaprej obsojena na propad. Zato naj naš cilj ne bo praznično hujšanje, temveč skrb za ohranitev obstoječe teže. Nekaj dni slabšega prehranjevanja in občasna dobra sladica nam na dolgi rok ne morejo škoditi. Ob vsem tem naj nam bo vodilo zmernost. Zaradi negotovosti, osamljenosti, veselja itd. lahko ponekod prihaja tudi do kompulzivnega nenadzorovanega prenajedanja, ki vodi v značilno sladkorno omamljenost, ki osebo le začasno pomiri.

Poglejmo si, kako lahko z nekaj triki lažje nadziramo lakoto in obenem brez občutka krivde uživamo v prazničnih dobrotah:

• poskrbimo za redno uživanje 3 – 5 kvalitetnih obrokov na dan in sicer v enakih časovnih razmikih in s tem preprečimo nepotrebne napade lakote;

• ob praznični ponudbi pogosto pozabimo na zelenjavo. Približno polovico krožnika naj predstavlja zelenjava, ki nas bo okrepila z zadostno količino vitaminov in mineralov, saj le ti sodelujejo v reakcijah metabolizma hranil ter uspešno pomagajo pri regulaciji krvnega sladkorja ter obenem prispevajo k dobremu počutju. Ena četrtina krožnika naj pripada beljakovinski jedi (meso, jajca, ribe, tofu, skuta,..), druga četrtina pa ogljikovim hidratom (riž, krompir, testenine, kaše,..);

• hrano je potrebno uživati počasi. Čeprav imamo želodec že poln, traja nekje 20 minut, da prispe signal do možganov in nam sporoči, da smo siti. Če med tem časom pojemo preveč in prehitro, uspešno prežvečimo preveč kalorij, brez da bi možgani že dobili signal, da smo siti. V naših zgornjih 10 % želodca imamo legijo receptorjev za raztezanje, ki reagirajo na hrano, ko se fizično polni naš želodec. Ko ta hrana mehanično raztegne še zadnjih 10% želodca, vagusni živec skomunicira z hipotalamusom (stara struktura sredi možganov) ter mu sporoči, da postajamo siti. Zato je treba hrano počasi žvečiti in pojesti le toliko, kolikor si damo na krožnik;

• v kolikor smo imeli čez dan preobilne obroke, je odlična večerja gosta zelenjavna juha. S tem bomo prihranili nekaj kalorij in telesu omogočili, da se ponoči obnovi;

• Pri ohranjanju razpoloženja igra pomembno vlogo tudi vitamin D, ki nam ga dokazano v zimskih mesecih primanjkuje. Najpomembnejši prehranski viri so mastne ribe, kot je losos, ki je prav tako bogat z omega-3 maščobnimi kislinami, ki spodbujajo dobro razpoloženje;

• kvalitetno spanje je zelo pomembno, saj sta v nasprotnem primeru hormona leptin in grelin, ki sporočata možganom o tem, ali smo lačni ali siti, v neravnovesju in človek dokazano občutno bolj posega po visoko kalorični hrani;

• kozarec vode 15 min pred obrokom nam pomaga na poti k hitrejši sitosti pred obrokom. Prav tako smo pozimi manj hidrirani in lahko žejo kaj kmalu zamenjamo za lakoto;

• Zaradi zapisa v naših genih, ki bi nas rad obvaroval pred nesmotrno porabo energije, se zaradi nizkih temperatur pozimi dosti manj gibamo. A prav gibanje je v tem primeru lahko dodatna varovalka, ki pospeši peristaltiko, zato si pred obilnim obrokom privoščimo sprehod. Ob tem se bo med drugim sprostil hormon sreče serotonin ter poskrbel za naše boljše počutje.

Oslabelost imunskega sistema in prekomerna utrujenost bosta tako po praznikih manjša, strah pred tehtnico pa povsem odveč.

ALI KROMPIR REDI?

ALI KROMPIR REDI?

  Nobena hrana ne redi kar sama po sebi, razen če jo pojemo preveč glede na svojo porabo. Manjši krompir brez dodatkov (maslo, olje) nima veliko kalorij, temveč približno enako

ZIMSKI SOLSTICIJ

ZIMSKI SOLSTICIJ

Jutri (21.12.2020 ob 11:02 – Ljubljana) je zelo pomemben dan = ZIMSKI SOLSTICIJ, ko imamo v vsem letu najmanj svetlobe in se dan začne daljšati. Čas za obnovo zdravja, pomlajevanje

Decemberska pojedina

DECEMBERSKO PRENAJEDANJE

Pred nami je praznični december, ko se mize kar šibijo od sladke, slane in mastne hrane. Ideja oz. želja, da bi se v času praznikov odrekli nekaterim jedem (npr. sladicam),

Žajbelj

ŽAJBELJ

Žajbelj je zelišče s številnimi zdravilnimi lastnostmi. Učinkuje protivnetno, antioksidativno in protimikrobno,  obenem pa pomaga pri težavah s prebavo, na primer pri težavah z vetrovi. Z žajbljem si lahko na

Prehrana jeseni

PREHRANA V JESENSKIH MESECIH

  Že tradicionalno je jesen sezona trgatve. Čas, da naša telesa naberejo in zberejo energijo za hladnejše mesece, ki prihajajo. Temperature se počasi znižujejo, več je deževja in vlage, posledično

Domača Granola

KAKO PRIPRAVITI DOMAČO GRANOLO

Doma pripravljena granola je odlična za zajtrk, malico ali obrok na poti. Dodajte ji le priljubljen napitek kot npr. mleko, kefir, mandljevo, kokosovo ali ovseno mleko  ter  po potrebi sveže

Utrujenost in razdražljivost

STE UTRUJENI IN RAZDRAŽLJIVI?

Med vsemi osmimi B vitamini, ki jih s skupnim imenom imenujemo B kompleks, je vitamin B12 najkompleksnejši in strukturno največji. Pomanjkanje vitamina B12 lahko vodi celo v depresivno stanje, saj

KAJ JESTI V POLETNIH MESECIH?

V vročih poletnih dneh se največkrat rado oglasi srce, zato je to pravi čas, da ga malce razbremenimo. Prvi korak lahko storimo  že s premišljenim vnašanjem ustrezne hrane in pijače.

MAŠČOBE

Maščobe so glavni vir energije v telesu, saj imajo kar 9 kcal/gram in so tako najbolj energijsko gosto hranilo.

KDAJ POSTANEMO SITI

Sitost čutimo, ko naši možgani, natančneje hipotalamus, prepozna signale, ki prihajajo do njega in izvirajo iz želodca. Če poenostavimo: ko je vrh našega želodca raztegnjen kot posledica
obroka, se sporočilo o sitost pošlje hipotalamusu preko vagusnega živca, ki poteka od možganov skozi organe v prsni koš in abdomen.

Call Now Button Scroll to Top